Organska moda, trajnostna darila, podnebno nevtralna potovanja – vedenje potrošnikov sporoča jasno sporočilo. Žal je Nemčija na četrtem mestu med državami z največjim ekološkim odtisom in ima zgolj pet od 100 najbolj trajnostnih podjetij na svetu. Tukaj vstopi Zakon o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah (LkSG). Nemška podjetja obvezuje, da v globalnih oskrbovalnih verigah poslujejo podnebno nevtralno in etično, veljati pa bo začel v prvi polovici leta 2023.
Podjetje Corporate Knights iz Kanade vsako leto analizira vsebinsko trajnostnost podjetij po vsem svetu – in je tudi vir zgoraj navedenih zaskrbljujočih podatkov za Nemčijo.
Za kaj gre? Trajnostna naravnanost podjetja je trenutno prostovoljna. Za to verjetno obstaja razlog: Prostovoljnost ne pomeni nujnosti. Leta 2020 je svetovalno podjetje Höveler Holzmann izvedlo raziskavo med vodstvenimi delavci srednje velikih nemških podjetij in družb, ki kotirajo na borzi. Razkrila je: Zaenkrat samo deset odstotkov podjetij, za katere velja zakon, izpolnjuje vse zahteve za trajnostne oskrbovalne verige. Večina podjetij potemtakem še ne bi ravnala v skladu z LkSG.
V tem prispevku so na kratko predstavljeni ključni podatki o zakonu, spremembe in možnosti za podjetja iz prevozništva in logistike ter napotki o tem, kako lahko podjetja uporabijo cilje ZN za trajnostni razvoj kot pomoč pri svoji usmeritvi.
Čas teče. Po tem, ko zakonodaja o oskrbovalni verigi že obstaja v Franciji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in v ZDA, je tudi nemški Bundesrat 25. junija 2021 sprejel ustrezen zakon. Gre za sklop predpisov za nemške proizvajalce in nemške podružnice tujih podjetij za
Zakon bo stopil v veljavo v dveh fazah:
Na podjetja z manj kot 1000 zaposlenimi Zakon o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah ne bo neposredno vplival. Vendar to ne pomeni, da se jim na zakon ni treba ustrezno pripraviti, kajti kot ponudniki storitev, prevozniki in podizvajalci večjih podjetij so neposredno vpleteni v oskrbovalno verigo.
Vsakdo, ki se zavzema za trajnostnost in o njej komunicira, jo bo moral v prihodnje biti zmožen dokazati. Če tega ne bo mogel, bodo temu sledile posledice. Vsi, ki sodelujejo v procesu, morajo namreč o morebitnih kršitvah poročati takoj, ko zanje izvejo. Za nadzor je odgovoren Zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza (BAFA), ki določa tudi kazni za kršitve. To so lahko globe ali izključitve iz pogodb. Zakon pa predvideva tudi državno podporo podjetjem, ki prostovoljno sprejmejo ukrepe za zagotavljanje trajnostnosti.
Namen Zakona o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah ni zaustaviti oskrbovalne verige in tistim, ki so v njih udeleženi, postavljati ovir. Dejansko je ravno obratno: Trajnostnost in transparentnost v oskrbovalni verigi postajata obvezni za vse udeležence. Tisti, za katere nista obvezni, pa bodo velikokrat prostovoljno sodelovali, da bodo ostali konkurenčni. Zato je zakon tudi sredstvo, s katerim želi vlada spodbuditi podjetja, da bi se dejavno lotevala tega vprašanja ter na zakon gledala kot na priložnost zase oz. svoje podjetje.
Mimogrede, država z zakonom zavezuje tudi sama sebe. Kajti
Prihodnja struktura v ospredje vse bolj postavlja ponudnike prevozniških in logističnih storitev. S svojo vlogo kot dobavitelji in ponudniki storitev so neposredno vpleteni v proces ustvarjanja vrednosti, bodisi kot neposredni pogodbeni partnerji proizvodnih ali trgovskih podjetij. Ali pa so udeleženi posredno, npr. kot podizvajalci.
Konkurenca nikoli ne spi. Vsakdo, ki je vpleten v oskrbovalno verigo podjetij zgoraj navedenih velikosti se bo moral od leta 2023 dalje prav tako zavzemati za trajnostnost. Seveda je to povezano s številnimi napori, organizacijskimi in finančnimi.
Vseeno so prednosti očitne:
Vse to prispeva k večji konkurenčnosti podjetij, ki poslujejo trajnostno. Če povemo jasneje: Podjetja, ki trajnostnosti ne bodo vključila v svoje procese in je ne bodo dosledno izvajala, bodo dolgoročno na slabšem.
17 ciljev ZN za trajnostni razvoj predstavlja mejnik v zgodovini trajnostnosti. Oblikovani so bili na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju septembra 2015 v New Yorku in zajemajo tri stebre trajnostnosti – socialnost, ekologijo in ekonomijo. Pod naslovom »Agenda 2030« je na spletnem mestu BMZ razložena vsebina posameznih ciljev, navedeni pa so tudi primeri izvajanj ter projektov za podporo.
Ciljne skupine so
Zakon o oskrbovalni verigi je mogoče obravnavati kot ukrep iz tega kataloga.
Pet ciljev ZN za trajnostni razvoj za prevozniška in logistična podjetja
V bistvu je vseh 17 ciljev zastavljenih tako široko, da lahko podjetja iz vsakega cilja izpeljejo ukrepe, ki so primerni zanje.
Navajamo pet primerov:
Cilj zadeva zdravstveno oskrbo vseh ljudi, pa tudi vplive, ki učinkujejo na dobrobit in zdravje. Sem sodijo tudi onesnaževanje zraka, vode in tal.
Namen tega cilja je doseči kakovostno, trajnostno izobraževanje za vse ljudi, ne glede na njihovo ozadje.
Cilj med drugim določa, da bi morali imeti vsi ljudje dostop do čiste vode in čistih sanitarij.
Dostop do obnovljivih energij mora biti poenostavljen, tovrstne energije pa bi morale postati cenovno dostopnejše.
O okviru tega cilja naj bi dosegli modernizacijo ter investicije v trajnostne strukture in tehnologije, pri čemer bo posebna pozornost namenjena področjem energije in prometa.
Za nekatera podjetja se je začelo zadnje leto za izvedbo potrebnih priprav na zakon o oskrbovalni verigi in dejavno obravnavo sprememb. Brez skrbi, v tem procesu sprememb ne bo nihče ostal sam. Če boste želeli, lahko podporo poiščete pri svetovalnih podjetjih, ki vam bodo pomagala izdelati oceno življenjskega cikla, vzpostaviti koncepte trajnostnosti z ustreznimi ukrepi, oblikovati proračun zanje ter jih izvajati skupaj z zaposlenimi in strankami.
Kot prvi korak lahko svojim strankam in partnerjem pošljete svoj Kodeks ravnanja. Slednjega namreč vse več podjetij zahteva od svojih poslovnih partnerjev, da bi zagotovili, da vsi vpleteni v njihovo oskrbovalno verigo poslujejo v duhu trajnostnosti. V spletu so na voljo številne predloge za kodeks, ki jih lahko obogatite z lastno vsebino.
Ne le usklajeno delovanje, temveč tudi skupna izvedba sprememb – to je za dosego trajnostnosti zelo pomembno, saj tega ne more nihče doseči sam. Zagotovite enotno razumevanje in pojasnite, zakaj so ti koraki potrebni. In tudi sebi zastavite naslednja vprašanja: Kako to temo vidijo zaposleni v vašem podjetju? Katere ukrepe iz zasebnega življenja lahko prenesete v svoje poslovanje? Ali so vaši partnerji in stranke pripravljeni plačati več za trajnostne storitve? Če da, koliko več?
Trenutni podatki kažejo, da nemški potrošniki trajnostnost vse bolj uporabljajo kot merilo za nakup: To v celoti velja za okoli 12 odstotkov vprašanih (primerjava z letom 2017: 9,5 odstotkov), v veliki meri pa za okoli 29 odstotkov (primerjava z letom 2017: 25,5 odstotkov). Cene izdelkov pravične trgovine so pogosto precej višje od povprečnih cen. Zavezanost k trajnostnim izdelkom tako tudi kaže tendenco potrošnikov, da so zanje pripravljeni odšteti več denarja.
Vedenje potrošnikov, gospodarstvo, vloga držav, etika in ozaveščenost o okolju – vse se spreminja v prid trajnostnosti. Pomagajte sooblikovati te spremembe.
Podrobne informacije o Zakonu o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah (LkSG) ter popravki napačnih informacij v zvezi z zakonom so na voljo na spletnem mestu Zveznega ministrstva za gospodarsko sodelovanje in razvoj (BMZ). Poleg tega je Agencija za gospodarstvo in razvoj objavila odgovore na celo vrsto vprašanj, vključno z vprašanji glede kazni.
Podjetje TIMOCOM sodi med tista podjetja, ki trajnostnost v ospredje postavljajo vse od svoje ustanovitve in zato, med drugim, stavijo tudi na digitalizacijo. V sistemu pametne logistike so digitalno prikazane iniciacije prevoza, dodelitve prevoza in načrtovanje prevoza. Uporaba borze tovora in funkcije sledenja vam pomaga pri učinkovitem izkoristku ter načrtovanju prevoznih poti. S tem boste prihranili vire in optimizirali svoje procese.