Po podatkih portala Statista cestni prevoz blaga povzroča skoraj 18 odstotkov globalnih emisij CO2. Samo v Nemčiji je leta 2020 delež kopenskih prevoznikov v prevozni verigi znašal okoli 72,5 odstotkov, ta trend pa se povečuje. Temu stoji nasproti poziv k večji trajnosti v globalni vrednostni verigi in s tem tudi v prevozni verigi.
V okviru podnebnega vrha v Glasgowu so delegati pred kratkim podpisali sporazum o opuščanju fosilnih goriv v avtomobilih in tovornjakih. Poleg tega so udeleženci prvič pozvali k pričetku opuščanja proizvodnje električne energije iz premoga po vsem svetu. Glede na navedbe v nemškem zakonu o oskrbovalnih verigah sta to dve odločitvi, ki imata neposreden vpliv na prevozno in logistično industrijo ter nakazujeta nadaljnji potek razvoja.
V novi seriji blogov podjetja TIMOCOM z naslovom »Trajnostna logistika« so predstavljeni izzivi in priložnosti trajnostnega delovanja za podjetja v prevoznem in logističnem sektorju. V seriji so pojasnjeni pomembni izrazi, povezani s to temo, predstavljen je dosedanji razvoj, prav tako pa je pogled usmerjen v prihodnost.
Med najpogostejša vprašanja v prevozniški verigi zagotovo sodijo »Kje je moj tovornjak sedaj?« in »Ali bo blago prispelo pravočasno?«. Hkrati pa se vse več strank in potrošnikov sprašuje o poreklu uporabljenih surovin ter teži k človeku dostojni proizvodnji ter okolju prijaznim prevozom. Transparentne oskrbovalne verige se zato začnejo z informacijami o trajnostni pridelavi poljščin, ne s pregledom trenutnih zalog v skladiščih ali z informacijami o odpremi.
Ali že veste vse o trajnostnem razvoju in ste pripravljeni na naslednji korak? Digitalizacija se srečuje z optimizacijo izrabe kapacitet v sistemu pametne logistike podjetja TIMOCOM. Zgradite svojo mrežo iz preverjenih mednarodnih podjetij in se izognite praznim vožnjam.
Za zagotavljanje osnovnega razumevanja se serija prične z razlago petih najpomembnejših izrazov, ki so neposredno povezani s prevozništvom in logistiko, ter kratkim orisom trajnostnega razvoja.
Vsakršni razvoj s seboj prinaša nove izraze in enako velja tudi za obsežno temo »trajnostna logistika« ali »transparentna logistika«. Kakšna je razlika, če sploh, med izrazoma ocena življenjskega cikla in ekološki odtis? Preden sploh lahko začnemo razpravljati o tej kompleksni temi, moramo poskrbeti za razumevanje pogosto uporabljenih izrazov. V spletu je mogoče najti številne slovarje, ki vsebujejo zgolj strokovne izraze na temo trajnostnosti. Naslednji seznam je izvleček; razlaga se pojavi po kliku na ključno besedo.
Trajnostnost temelji na treh stebrih, ki stalno vzajemno učinkujejo drug na drugega.
Pod tem izrazom razumemo obravnavo ljudi kot človeških virov, obenem pa to pomeni nasprotje izkoriščanju in sodobnemu suženjstvu. V ospredju je vprašanje, ali je ohranjeno človeško dostojanstvo in imajo vsi enake priložnosti za izobraževanje, kulturo in blaginjo. Iz poslovnega vidika sodita k ljudem tudi strokovno znanje in zavezanost.
Na tem področju je obravnavano varčno ravnanje z naravnimi viri. To, kar vzamemo naravi, bi moralo imeti priložnost, da se samo obnavlja. Cilji so biološka raznovrstnost in zdravi ekosistemi.
Podjetja, ki ravnajo socialno in ekološko, morajo prav tako ustvarjati denarni dobiček. Slednji zagotavlja zmožnost izvedbe trajnostnih vlaganj v napredne tehnologije, usposabljanja ali tudi v trajnostne projekte ter omogočajo ohranitev konkurenčnosti podjetij.
Od surovin do zagotovitve končnega izdelka potrošnikom –»transparentnost vrednostne verige« upošteva vse korake v življenjskem ciklu izdelka. Pri tem je transparentnost temeljni pokazatelj trajnostnosti, saj so bistvenega pomena popolne informacije o surovinah, predelavi in prevoznih načinih. V okviru nemškega zakona o oskrbovalnih verigah, ki bo začel veljati leta 2023, bo to eden od najpomembnejših vidikov za nemška podjetja.
Ta izraz se včasih enači z izrazom transparentnost oskrbovalne verige. Vendar to pomeni »vidnost v realnem času (vidnost prevozov, zalog itd.)«. Vidnost v realnem času je mogoče uporabljati v smislu trajnostnosti in z njeno pomočjo delovati na način, ki ohranja vire.
Energetski prehod dolgoročno predvideva brezogljično gospodarstvo. To pomeni, da bi naj globalno gospodarstvo postopoma spremenilo svoje procese tako, da bo nastajalo in bo v zemeljsko atmosfero izpuščenih vedno manj toplogrednih plinov, imenovanih tudi »emisije«. Pri tem je pomembna točka oddaljitev od uporabe fosilnih goriv in vse večja uporaba obnovljivih virov energije, npr. energije vetra, sončne ali vodne energije. Dekarbonizacijo v logistiki je mogoče podpreti npr. z modernizacijo voznega parka z električnimi vozili ali varčnimi motorji z notranjim izgorevanjem, pa tudi s ponovno oceno obstoječih oskrbovalnih verig.
Ocena življenjskega cikla opisuje postopek, ki se je prvotno uporabljal samo za oceno okoljske prijaznosti izdelkov. Pri tem se uporabljajo predvsem podatki iz proizvodnje, npr. koliko emisij nastane pri predelavi surovin v končni izdelek in njegovi dostavi. Ocena življenjskega cikla zdaj vključuje tudi podatke storitev ter prakse.
Primitivna ljudstva to počno že od začetka človeške zgodovine, civilizirane in razsvetljene industrializirane države pa se morajo tega znova naučiti: življenje in gospodarstvo mora biti v sožitju s tem, kar nam naš planet ponuja.
Kliknite, da bi izvedeli več: Naslednji mejniki imajo danes največji vpliv na trajnostno poslovanje.
Izraz »toplogredni učinek« se prvič pojavi v raziskavah, opravljenih na začetku 19. stoletja, še preden se je uveljavil v 20. stoletju. Jean Baptiste Joseph Fourier in John Tyndall sta raziskovala učinek izpuščenih emisij na podnebje na Zemlji. Primerjala sta reakcije, ki sta jih opazila na planetu in v njegovi atmosferi, z reakcijami tako imenovane »kuhalne posode«, to je posode s toplotno izolacijo.
Kaj? Za tem ne stoji podnebni aktivist? Ne.
Aurelio Pecchei, industrialec, je bil vse bolj zaskrbljen glede človeštva. Skupaj z znanstvenikom Alexandrom Kingom je leta 1965 ustanovil CLUB OF ROME. Samo sedem let kasneje je bila v sodelovanju s profesorji MIT objavljena knjiga »Meje rasti«, v kateri je bilo prvič opisano vzajemno delovanje med ljudmi, naravo in gospodarstvom. Združenje sestavljajo strokovnjaki iz 30 držav, ki raziskujejo temo »prihodnje težave človeštva«, iščejo rešitve in jih ocenjujejo. V skladu s svojim vodilom »VEDETI, RAZMIŠLJATI, UKREPATI« je organizacija dejavna na mednarodni ravni, podpira npr. Global Marshall Plan Initiative (Pobudo za globalni Marshallov načrt) in vzdržuje mrežo šol CLUB OF ROME.
Konferenca, znana tudi kot »COP 21«, na kateri je udeležencem te mednarodne podnebne konference decembra 2015 uspelo pripraviti vse države do prevzema odgovornosti za varstvo podnebja in končno uvesti energetski prehod. Glavni cilj sporazuma je omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, da bi tako ustavili posledice podnebnih sprememb. Ta številka je bila prvič določena v mednarodni pogodbi in je zato zavezujoča po vsem svetu. Vsaka posamezna država je s tem zavezana, da pripravi in izvede lasten paket ukrepov.
Nemški Bundesrat je 25. junija 2021 sprejel Zakon o potrebni skrbnosti v oskrbovalnih verigah (LkSG). Zakon bo začel veljati v začetku leta 2023 in uvaja obveznost zagotavljanja trajnostnih oskrbovalnih verig za nemška podjetja z več kot 3000 zaposlenimi, pa tudi za njihove dobavitelje. To pomeni, da bi morala biti podjetja, ki si že prostovoljno prizadevajo za trajnostnost in živijo po njenih načelih, deležna posebne podpore. Z vidika vsebine je namen novega zakona prepoznati obstoječe nevarnosti za ljudi in okolje ter vzpostaviti preventivne ukrepe.
Jeseni 2021 so se v Glasgowu na podnebni konferenci »COP26« sestali predstavniki skoraj 200 držav. Delegati so ocenili prejšnje ukrepe za varstvo podnebja in se v »Glasgowskem podnebnem paktu« odločili za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Poleg tega je več kot 100 udeležencev podpisalo sporazum, ki določa datum konca za motorje z notranjim izgorevanjem. Nemčija sporazuma zaenkrat ni podpisala zaradi drugačnega mnenja o temi e-goriv, tj. sintetičnih goriv. Podpisniki sporazuma izključujejo njihovo uporabo.
Vsi jih poznamo – slike izkoriščanja ljudi in narave, onesnaževanja okolja in okoljskih katastrof, demonstracij in podnebnih vrhov.
Sedaj se moramo vprašati, kakšne so posledice vsega tega. Kateri zaključki odločitev in zakonov so relevantni za prevozniška in logistična podjetja? Katere ukrepe lahko sprejmejo podjetja, ki veljajo za dobavitelje po zakonu o oskrbovalnih verigah?
Prihajajoči deli v seriji »Trajnostna logistika« vam bodo v pomoč pri iskanju odgovorov na točna takšna vprašanja. Podnebne spremembe si želijo prevoza po vsem svetu – zato je potrebna najboljša logistika.
Ali ste pripravljeni na naslednji korak k trajnostnosti? Digitalizacija se srečuje z optimizacijo izrabe kapacitet v sistemu pametne logistike podjetja TIMOCOM. Zgradite svojo mrežo iz preverjenih mednarodnih podjetij in se izognite praznim vožnjam.