Leta 2049 bo Ljudska republika Kitajska praznovala 100 let obstoja. Predsednik države Ši Džinping želi, da Kitajska do takrat postane največje gospodarska velesila na svetu. V ta namen bi radi ponovno oživeli tudi staro svilno cesto. Ta trgovska pot že več kot 2000 let povezuje Azijo z Evropo, njena izgradnja pa velja za največji mednarodni infrastrukturni projekt. Toda kje točno poteka nova svilna cesta? Katere prednosti prinaša evropski logistiki? Odgovori sledijo v prispevku.
Kdor se danes pridruži sistemu pametne logistike podjetja TIMOCOM, se bo lahko tudi v prihodnje dinamično prilagajal spremembam na trgu – in si s tem zagotovil nadaljnje poslovanje.
Ime je poklon zgodovinski svilni cesti: Približno 6400 km dolgi trgovski poti od Kitajske do Evrope, po kateri so vse od približno leta 100 pr. n. š. in dolgo v novo dobo prevažali blago. Predvsem v srednjem veku so tukaj trgovali s svilo in tudi z drugimi surovinami, kot sta na primer zlato in srebro. Z izrazom »nova svilna cesta« (mednarodno »One Road, one Belt«) danes opisujemo medcelinske trgovske in infrastrukturne projekte med Kitajsko in številnimi državami Afrike, Azije ter Evrope.
Danes nova svilna cesta povezuje približno 60 % svetovnega prebivalstva. Po nekaterih ocenah bo kmalu vključevala 40 % celotne svetovne trgovine. Pri tem kot osrednja vozlišča v Evropi veljajo Atene, Istanbul, Benetke, Moskva, Rotterdam in Duisburg. Ponovna oživitev stare trgovske poti je najpomembnejši strateški projekt predsedniškega mandata Ši Džinpinga. Tako se je vlagalo v pristanišča, letališča, železniška omrežja, ceste in bolnišnice. V ta namen je bilo predvidenih skupno okrog 900 milijard dolarjev, po uradnih podatkih pa je bilo do leta 2020 investiranih že 124 milijard evrov. Na ta način je v manj kot 10 letih nastalo že približno 80.000 km avtocest in nešteto novih železniških prog – in to samo na Kitajskem. Prvi sporazumi v Evropi so bili podpisani z Rusijo, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo, Srbijo in Hrvaško. Od izgradnje novih industrijskih con, pospeševanja prodaje in vse do izgradnje elektrarn in bolnišnic je bilo tudi tukaj začetih in izvedenih veliko projektov.
Kitajska je za Nemčijo in številne druge evropske države ena izmed najpomembnejših trgovskih partneric. Najpozneje z uvedbo e-trgovine se je obseg trgovanja s Kitajsko občutno povečal, zaradi česar je izgradnja dobavnih verig med vzhodom in zahodom privlačna za številna podjetja in nacionalna gospodarstva:
Temu primerno tudi največje evropsko železniško pristanišče v Hamburgu vidi priložnosti v pobudi »One Belt, One Road«: »Nova svilna cesta je pomembna dopolnitev k vodnemu prometu za globalne dobavne verige med Kitajsko in Nemčijo,« pravi Axel Mattern, predsednik uprave pristanišča v Hamburgu. Danes obstaja že 235 železniških povezav med Hamburgom in Kitajsko (vsak teden približno 40 vlakov), število pa se postopno veča.
Brezhiben potek mednarodnih dobavnih verig za podjetja še nikoli ni bil tako pomemben kot v tem trenutku, zato je treba načeloma pozdraviti izgradnjo cestne in železniške mreže za tovorni promet. Po drugi strani pa je pandemija koronavirusa številna proizvodna in trgovska podjetja že privedla do tega, da so znova okrepila partnerstva znotraj Evrope. S tem naj bi se zmanjšala odvisnost od globalnih dobaviteljev.
Kdor se danes pridruži sistemu pametne logistike, se bo lahko tudi v prihodnje dinamično prilagajal spremembam na trgu – in si s tem zagotovil nadaljnje poslovanje.